Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/6

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Stran je bila lektorirana


Zažene se mornarstva cel kolos
Prevbogi ti razkačeno nasproti,
V boritvi zmel bi bil jo kos na kos.

Premagana, povezana v ti zmoti
Je v San Fernando prepeljana tak,
Pa prosta tam se urno bega loti.

Privezana oba otroka znak,
Preplava s tim derečo reko smelo,
Pa lovcov že za njo derví oblak.

Dohiteni je bičje ojstro pelo,
Beží drugoč od prej kervava že,
In hujši je tepenje jo zadelo.

Pa vse zastonj, zastonj terpinčenje,
Je spet in spet uhajati skušala,
Al beg al smert je djanje njeno vse.

Koristna zdaj je skusba se kazala,
Ločiti jo od ljubljenih otrok,
De upa več bi vhaja ne dajala.

Na černi bo nehal ji reki stok.
Tečenju se nasprot upoti barka,
Jetnica gleda pazno zvezd oblok.

Ne čuti muk, ne lastne reve starka,
Jo viža le ljubezen materna,
Za sebe smert želeča brez prevdarka.

Popade zdaj verige ljuta vsa,
Razterga jih, iz barke v reko plane,
In plava tje kjer skala se spozná.

Je vse zastonj, svobodna ne ostane,
Dohiteno na skalo veržejo,
Oskrunši vse s kervjo iz ljute rane.

Brez milosti tak razmesarjeno
Utaknejo pod krov te ladje krite,
Z verigami obdano krepko vso.

Veslajo zdaj pokojno do Jovite,
Se gibati ne more starka skor,
Je djana v kot jetnišnice zabite.

Čas bil je ploh, povodenj kruti spor,
Ko se možak ne gane rad iz hiše,
Grozivši mu stopinja vsaka vmor;

Ko sežejo vodé do strašne više,
Obrežje rek pod slapi skrito je,
In groz peró nazočnih ne dopiše;

Pogumni, ak overke vniči vse,
Prestopši gojzda temne pervotine,
Nedvomno v golt požrešne tigre spe.

Če k sreči v teh zapredah ne pogine,
Samotno se zgubi ko vbogi slep,
Obupnimu de v tugi žitje mine.