Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/274

Karol
(mu meč nazaj dá.)
Ne tako! Tudi
Sirovi boj častí dolžnost pobožno;
Slobodno vodja spremite do grôba.
Zdaj, Düšatel, na noge — Nežo mojo
Skerbí za mé. — Otmite jo strahú —
Povejte ji, de zmagal sim, živím,
In radostno mi pripeljíte v Remo.
(Düšatel odide.)

Osmi nastop.
Prejšni. Lahir.
Dünoa.
Kje je divica, vitez?
Kahir.
Jez to prašam.
Borečo v družbi vaši sim jo pustil.
Dünoa.
De vaša desna varje jo sim menil,
Ko kralju sim priskočil na pomoč.
Burgún.
Bandero njeno belo sim nedavno
V sovražnih gostih trumah veti vidil.
Dünoa.
Gorjé! Kje bo? Nesreče sim si svest!
Hitímo berž oteti jo. Bojim se,
De jo predaleč tiral je pogúm,
Clo sama sred sovražnih trum se brani,
In brez pomoči množtvu zdaj omaga.
Karol.
Otmite jo!
Lahir.
Vam sledim koj!
Burgún.
Mi vsi!
(Odídejo.)