Stran:Koseski Razne dela 2.djvu/246

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Stran je bila lektorirana


Talbot
(pride.)
Ne čujejo. — Mi stati nečejo!
Raztergane pokornosti so vezi!
Ko de bi satan svoje legione
Prekletih duhov bil iz pekla spustil,
Omamljenje neumno s plašnim hrabre
Naprej podí; ni moč sovražniku,
Ki kakor divji tok ležiše polni,
Postaviti nasprot nar manjši trume.
— Sim samo jez jedini trezen, ino
V bolezni vse vročinski blêde krog?
Bežati pred mehkači tim francozkim.
Ki v bitvah smo jih dvajseterih têpli!
Kdo je tedaj nepremaglivka ta,
Ta boginja strahú, ki srečo vojske
Na enkrat preoberne, plašen trop
Boječih sern premeni v oroslane?
Sleparka, ki junakinjo se slini,
Preskušene junake bo strašila?
Vso slavo mojo ženska vzame mi?
Vojšak
(pribeží.)
Divica, oj! Pobegni vojvoda!
Talbot
(ga prebode.)
Pobegni v pekel ti! Presunem ga,
Ki govorí od straha mi in bega!
(Odíde.)

Šesti nastop.

Pregled se odprè. Britansko taboriše v plamenu krog in krog. Bobnanje,

beg, preganjba. Čez nekaj časa pride
Montgomeri.

Kam bežal bi? Vse krog sovražniki in smert!
Z grozivnim mečem tukaj vojvoda serdit,
Branivši nam pobeg, derví v pogubo nas;
Divica grozna tam divjá na vse straní,
Kot ognja silni žar. — De varno skril bi se
Ni germa krog in krog, berloga, rova ni.
O, de preplaval nikdar morja ne bi bil,
Saverne še domá v pohištvu varnim bil,