Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/38

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Stran je bila lektorirana


Ivan Jurjevič!

Bog je sodil; glavo znižam, in ne terjam, kar mi Sura kaže. Uzemi sestro , hodi kamur ti je drago. Vajnimu premoženju dodam pet sto mošenj cekinov. Znati imajo prihodu i vnuki, kako ljubi, kako čisla, kako bogatí

Selim Padišah, Emir al Mumenin.

Slišali smo, de si je Tamulija po tém samostansko življenje izvolila, in de je v srečni veliki starosti opatica imenitniga korcirskiga samostana svete Marije Magdalene, splohno češena in obilno objokana, umerla. Lamrin se je očetoviga stanú prijel. Silno bogat in imeniten kupec je bil. Petdeset morskih bark mu je služilo. Mnogo časa je pobožno živel in malo manj ko sto let star je mirno v Bogu zaspal. Njegovi vnuki po ženskimu spolu so še dan današni na jadranskih bregovih neizmerno bogati, imenitni gospodje.


II.
Hoja na plavž.

(Po Fr. Schillerjevi: "Der Gang nach dem Eisenhammer".)

Bil sluga zvest je Fridolin,
V bogaboječnosti
Je stregel pridno vsih stopin
Savrenski kneginji.
Gospá je milost bila vsa,
Pa z radostjo zavolj Boga
Bi bil dopolnil brez zamude
Ukaze tudi volje hude.

Od jutra, ko zazna se dan,
Do mraka v terdo noč
Je le za njé korist vžgan,
Se vpira na vso moč.
Če ona pravi: zlajšaj si!
On pome ima solz oči,
Ker misli, če se ves ne vtrudi,
Dolžnosti svoje de zamudi.

Zatorej več kot posle vse
Ga ceni kneginja;
Če lepe usta le odprè,