Stran:Koseski Razne dela 1.djvu/281

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Krepki možak bi je ne omajal z obema rokama,
Kot umerjoči so dnes; on dvignjeno silno zažene,
Stlači čelado mu clo, črepino mu zmane oglavja;
Ta se iz turna zvali prederznim enak vodo-lazu,
Treši globoko na tla, in duh iz telesa mu zgine.
Glavka zadene potem, mladika Hipoloha, Tevkros;
Ravno ta kviško divja po stermi ogradi branila,
Pleča mu vivši nasprot; ga udri, prepir mu doverši.
Skrivnoma boj ta pusti, in to de nobeden Ahajcov
Rane ne smotri na njem, ne smeje se bedi njegovi.
Tuga pa misli navdá Sarpedonu, vidi ko v strahu,
Glavkos de ga zapustí; on vonder ne zabi boritve,
Sulico dregne timveč Alkmáonu Testoru v serce,
In jo potegne nazaj, blagutne ta padši na lice,
Krogoma mu zarožljá prekrasna jeklena naprava.
Persobran sada z močjó veliko Sarpedon uhvati,
Ruka, nateza, majè, zidovje napočeno kima,
Tode le sleme se vdá, podlaga pa čversta ostane.

Ajas i Tevkros nasprot se stavita; ta mu s puško
Persna jermena, vnaskriž pod skitam ki dasta se zreti,
Ojstro zadene namoč, Kronid le ohrani ga kvara,
Pristni ker bil mi je sin, ubrani za zdaj mu osodo.
Ajas na to zaleti se v tarčo, jo skozi presune,
Sulica vihra naprej, ne malo napadnika strese,
On se umakne sicer, popolnoma se ne ostrani,
Bil mu je v sercu še up, de slave bo mnogo dosegel,
Glasno v sledeči mu trop Likejski gledaje zakliče:

Čisto pozabite vi, Likejci, veljave naskoka!
Samimu meni ni moč, nar hujši če bil bi boritelj,
Toti porušit nasip, do brodov odpreti si cesto,
Sledite urno tedaj, le množina zmago nakloni.

Reče. Prestrašeni ti po strogi besedi vladarja,
Udrijo brambi nasprot, se krogoma kralja gnetivši,
Tudi v ozidju sedaj se vkrepijo trume Abajske,
Dela je bilo dovolj, nezmernoma truda i znoja.
Niso poderli sicer junaki Likejski zidovja,
Ceste otvorili ne do brodov o bregu pomorskim;
Unim pa bilo ni moč se vpreti napadu koristno,
Ter jih poditi natrag, potem ko so v bližo dospeli.
Slično ko kmeta se dva prepirata polja za mejo,
Batina krepka grozí, sukaje se, vsalrimu v roki,
Malo prostora le vmes i sleherna stopnja dotik je.
Samo dopersni le bran zdaj loči sovražna naroda,
Mahata čezenj se zlo po bikovim usnju skitovja,
Krasno zakrivljenih tarč in druge vojaške naprave,