— 66 —
njim dobro, in ob dnevu ſvoje ſmer- ti bo shegnan." (Sirah. i, i5.
Pravizhniga kriſtjana v' (mertni uri tudi prihodno shivljenje prevezh ne ſherbi. Zhe tudi teshko umerje, in nerad ſhe ſvet sapuſti, ker vidi, de je morebiti ſvoji drushini, ali ſvo- jim blishnim ſhe slo potreben , ven- der rad ſklene JVojo voljo s' boshjo voljo, ker terdno upa, de pojde k' ſvojimu nebeſhkimu ozhetu. Kakor otrok ob zhaſu nadloge s' saupanjem hiti T' narozhje ſvojiga ozheta, ker dobro ve, de ga ozhe ne bo sapuſtil, ampak de mu bo gotovo pomagal in ga neſrezhe branil. Ravno tako pra- vizhen kriſtjan umerje s' terdnim sa- upanjem, de ga bo dobrotljivi nebeſh- ki ozhe prijasno v' ſvoje narozhje ſpre- jel , ker je uſmiljcn in dober ozhe. kteri rad odpuſti v' reſ«i/-i 1'pokorje
