Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/84

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

se čele, kda jako obložene tam nizo padnejo, hitro požrejo. Tudi se večkrat pri rojuvanji zgodí, ki matica, či še ne zna dobro leteti, dol padne, na kaj, či se ona is trave ne zmože pa kčasi povzdignuti, ali či se ne najde, se roj pa nazaj vu svoj materni čelnik oberne.

120. Proti keremi strani more čelni izletáj biti nà ravnan?

Nad tim se znajdejo pri čelarih jako razlíčne misli. Eni ga hočejo ravno proti poldnevi namerjenega iméti, ki bi se čele po totemi načini sunčne toplote naj več vživati znale, ino zato v' totemi naravnanji tudi naj več rojov davale. Polek tega pa imá tota postava le tudi svoj kvar, ki se vu vročnih letah dostakrat pogače v' čelnikih raspustijo ino potergajo, v' čemi se dosta čelestva pokonča, ino celó še živo čelinstvo v' nevarnost pride, tudi matico zgubiti. Z vun tega se čele skos preveliko vročino vu čelnikih pri svojemi deli odderžavajo ino motijo, tak da gostokrat vu celih gomolah nemarno bres vsega dela zvunah sedíjo. Drugi proti tem priporačajo postavlenje čelinjaka proti jutri, ki bi čele vu totemi naravnanji naj marneše bile, kajti bi se one že skos perve žare juternega sunca na delo zbudile. Alipa mnogi nam