Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/76

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

104. Keri is povedanih čelnikov pà so za čelno rejo naj bolši?

Zdela so se nam bolšenosti enega spola čelnikov pred drugim vediti že dale; alipa kdo se s' čelami zna spravlati, bode za čelno rejo vsaki spol čelnikov vedel jemati. Dobro je, či mnogotere spole čelnikov vu svojemi čelinjaki imámo. Pri vednih čelarih najdemo žito slamne ino desečne stojáke — stoječe sklade — kajti so za odrojuvanje naj priličneši, alipa oni nam strežejo le tudi samo k' totemi konci, ino vsi od njih dobleni roji so v' ležáke — ležeče sklade — preobernuti. Polek onih se imajo tudi valekasti slamni ležeči skladi na 14 perstov prečne mere, dà se tak z' njimi naj ležej pustí delati, ino čele v' njih vidom prijemavajo. Tudi je dobro zmes imeti neke oglavnike, da nam vsako leto roje davajo. Velike roje, keri so se na prilično mesto posadili, je dobro ogrebnuti vu slamne keglaste ležáke — ležeče čelnike — zo slepilami, dà naj več ino naj lepši méd nosijo. Leséne ležáke vu čelinjaki imeti, pa je blizo ne vredno, kajti priporočijo se nam ravno tak malo, kak votlaki, ali votli bedni, zato roje v' nje le té ogreblemo, kda slamnih ne imámo. Posebno je pri zbiranji čelnikov