Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/65

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

proti viški ino globoti imajo. Tu sem slišijo votlaki, desečni čelniki, stoječi skladi, ino slamni oglavniki.

82. Kere pà imenujemo ležeče čelnike?

Tiste, keri imajo ravno prečno, ali ravnovagno ležéčost ino svojo vekšo istegoto od predi proti zadi. Oni se delajo iz deskov ali lesa.

83. So leseni, ali slamni čelniki bolši?

Misli kres toto reč so silno razložene. Leseni čelniki resen duže deržijo, proti tem pa so tudi žmetneši, ino pri ogrebanji rojov imámo z' njimi več dela; ino da ne pustíjo pare ino slaba skos se, zato nastane v' zimi na pristranskih stenah imelje ino sreš, ino zmerzne na léd, od čéga se silni mraz v' rojih rasširja. Za tega volo na konci zime, vu takih čelnikih ne najdemo le samo veliko množíno mertvih čél, temoč tudi prazne pogače s' plesenjo ino tuhnoto obvlečene, ino od ravno tega čele zbetežájo ino vmerjejo; tudi se medne pogače lehko od deskov potergajo. Vsi toti kvari se pri slamnih čelnikih ne najdejo. Bodi si, ki slama čelno paro ino slab vu se vleče, ali ki čelna sapa več odvlaka najde, zadosta, na konci zime najdemo vu njih menje mertvih čél, ino menje plesni,