Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/39
kermno zelinje; mak, grahor, janež, mustada,vertno rastlinje vsakoterega ploda, posunčnice, slezi, ino druge teržne rastline; tudi strani, kde se najde smrečje ino jalovje, vu kerih je dosta rudečih ino černih jagod; ali kde se znajde mnogo žilavega ino kerhkega verbja, ribeza, kupinja ino terninja; ravno tak tudi lepo cvetéči travniki, lipovo ino kostanjovo drevje; vu vsih takih stranih se ravná čelna reja na naj obrodneši hasek.
10. Keri strani so čelni reji neprijetni? [uredi]
Vsi tisti, keri is suhih nerodnih pesečin obstojijo, ali tak visoko ležíjo, da viher od vsakod na nje praši; ednáko tudi, kde so velike jezére ino široke tekoče vode, v' kere čele, vu prekletenji otrudene, ali skoz veter pobite, padnejo.
11. So čele v' marlivosti med sobo ednake? [uredi]
Ne! Ene so bole marlive, kak druge. Ene preveno lečejo ino nosijo, druge pa rade sedíjo ino ne delajo.
12. Odkod pride nedelavnost nekih čel? [uredi]
Od prepunega koša ali sklada s' pogačami ino medom; večkrat pa tudi že iz náravi.
===13. Kak se toti nedelavnosti odpomága?===
