Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/238

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

minot dugo — stati, naj se nesnaga na poden sede, ino vlejemo nató vosek vu lošane perstene ali porcilanate skledice, kere prejdoč z' merzlo vodo izmijemo, naj se vosek po ohladenji lehko odluši. Tote skledice postavimo na mizo, ino kda se pene ino mehiri, keri zgorah plavajo, s' kositarno žlico na krajec dovodijo ino odjemlejo, nje pustimo tu mirno stati, dokoli se vosek ne omerzne ino popuno terdi postáne; tè ispojemlemo kolačeke, odstružemo vso na njih pikéčo nesnago, cvetno melo ino kaj se kde spodi naloví, ino ga nató ali predamo, ali na lastno potrebo zobranimo.

491. K' čemi nam je vosek?

Mi delamo iz njega voščéne sveče, lučnice, ino voščene omotke, voščeni papír, ino voščene table, ocepni vosek ino vsakotere flaštre. Modelniki spodobuvajo iz voska vsakotere obraze ino figure, podobe, lile ino dežéle. Tudi davamo voski mnogotere farbe, ino delamo iz njega pečatni vosek, tudi ga jemlemo gostokrat za voščenje črevlov, šolnov, hižnih podov ino dosta drugih reči.

492. Kak obernemo voščeno žuto farbo na belo?

To se zgodí skos pleho na sunci.