Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/226

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

pà čisto vodo na vogolni prah, prevéno menje na enkrat, dokelič je skos tekóči méd že blizo brezi vsega duha vu zakušanji.

To vse, kaj je skosnateklo, zmešamo merzlo z' jajčovim belakom, kerega smo ravno prejdoč z' nečim vode premešali, zmesimo vse dobro, edno med drugo ino pustímo dvakrat naodvrèti, dokoli je ne vse celó čisto, ino vlejemo nató skoz ravno tako vunatno plato, skos kero še se je ne vogolni prah z' medom vleval.

To čisto nekaj žučkasto mokroto vuvrujemo pri jako tihemi ogni, ino kda je blizo vsa mokrota vuvreta, jò istamávamo s' prevenim mešanjom tak dugo, dokelič ena ali druga izvzeta kapla merzla ne ima gostočo dobrega sirupa.

Skos tó dobimo arjavkasti, nekaj po žganemi cukri dušéči sirop, kerega znamo vsim hranam pridevati, mèd kere inda božni cuker jemlemo.

Či pa ga hočemo od osmodnega duha celó čistega iméti, tè moremo z' jajčovim belakom očisten méd vu kotli ispariti, najmreč kotel z' medom postavimo vu drugi kotel, vu keremi se teliko vode znajde, da kres poden znoternega kotla stojí, ino toto