Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/223

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

postane arjávi — ino polemo méd s' pundvo vu medne lonce, keri spodi čepno lukno imájo. Vu totih ga pustímo ohladiti, pa ne celó omerzliti, da tè ne odteče tak lehko. Vosek se sede zgorah vu koláč, méd pa skos čepno lukno vu kamene lonce odcedimo.

461. Kaj pa delamo z' arjavim ino černim medom?

Popuno vse po ravno onemi načini.

462. Vu kake sode se zdaj toti isceden méd zohrani?

Naj bolši sodi za to so kameni s' pokrivalom oskerbleni piskri. Kda so celó napunjeni, tè pustímo nje neke dneve stati, naj one sirovine, kere še se zgorah na verhi meda nasedejo, zo žlico znamo odpojemati, potem pa zadelamo pokrivalo s' papirom, naj niedna mravla k' njemi priti ne zmože, ino ga zohranimo na hladnemi veternemi strani.

463. Na kaj imámo občinski pri isceduvanji meda gledati?

Moremo biti skerbni za vso snago, vse posodve moremo prejdoč s' čisto vodo skerbno ino snažno izmivati ino zabranuvati, naj nikaj mele, kruha, mleka, oceta, i. dr. v. ne pride vu méd, potém moremo