Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/221

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

455. Kaj pà včinimo z' ostanki?

Ostanke, keri še jako dosta meda, posebno gosti ino serdečni méd zderžijo, moremo na ognovo toploto postaviti, naj se méd is trošín, satovnic ino voščenic zmože popuno odločiti.

456. Kak to opravlamo?

Mi veržemo tote ostanke vu kamene sode, keri spodi lukno imájo, ino kera more z' rahlovim ali korkovim čepom (ne pa z' lesénim, kerega vročina izežéne) dobro zadelana biti, tak da naj menša sraga meda ne može vun tečti. Tote sode postavimo ali vu krušno peč, is kere se je ravno kruh vun vzel; ali nje obesimo vu z' vodo napunen kotel, pod kerega se ogen narédi. Od vročine vrele vode se rastopí vosek, ino razide méd, teliko hitrej, či ga z' leséno žlico verlo mešamo. Kda se je cela masa dobro raspustila, vzememo sode is kotla, oddelamo čepno lukno, ino pustímo méd skos platenico vu kamene ali perstene piskre istečti.

457. Dobimo méd celo čisti od voska?

Keri se odteče, je celó čisti, zastavijo pa še se ostanki, s' kerimi še enkrat tak delati, ino nje potém vu točili ali preši moremo istisnuti. Kdo točila ali preše ne