Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/215

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

čelestvo vu prevelikemi stradi enkrat mogli kermiti, tè bi bilo skos to malo zgubleno, kajti vu pridočemi leti nam spravi zatrošbo skos svojo marlivost gotovo dvakrat pa nazaj.

441. Jeli pà je pri klanji čel ne vekši hasek, kak pri zedinenji?

Toto poprašanje še je ne razločeno. Čelni vubiteli to poresnujejo, ino ne je tajíti, da vu stranih, kde še je navada, čele klati, več meda najdemo, kak tam, kde nje pri živlenji pustimo, ino skladno z' njimi delamo. Polek tega ostane klanje vsikdar grozno, kero si dober čelár nikoli ne dovoli, temoč on si zo zedinenjom bole pomága.

442. Kak zna pri klanji čél plemen obstati?

Mi vgodimo mèd roji, kere hočemo na plemen pustiti, odebranje, ino gledamo polek tega na pridoče obstojnosti:

1. Si izberemo na plemen mlade roje, keri plodne matice imájo, ino kerih pogače so snažne ino čiste. Toti se radi naj prej rojijo. Občinski pa niednega roja ne pustímo biti starešega kak dve leti.

2. Gledamo na vago košov. Prazen koš, či je ne odviše debéli napravlen, vaga