Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/167

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

297. Kaj pà je storiti, či se lastnik ropanskih čél vu tako pogodbo ne dovóli?

Te nam ostaneta le dvé pomoči, se roparov rešiti: ali ropare pokolemo, alipa nje polovímo, ino si iz njih odroje naredimo.

298. S' čim ropare pokolemo?

Ne s' pivnimi drožami, kajte s' tim škodimo celemi roji, keri začne vreti ino se pokonča; ino ravno tak malo z' muhjo gobo ino drugimi jadnimi rečami, skos kere se ludjé znajo vu nevarnost spraviti; temoč kupimo si blizo za šest penezov bele kihavke ali čemeríke, jò skučemo na drobnički prah, ino ga zmešamo med tekóči méd. Totega postavimo pod prazen koš, kerega na selo poropanega denemo. Moremo pa kda to delamo, vse svoje čelnike s' prevertanim kositarom zadelati. Kak hitro se ropari totega meda najejo, se ovomotíjo, ino pomerjejo še prejdoč, kak domo pridejo.

299. Kak znamo ropanske čele poloviti, ino si iz njih odroje narediti?

Pripravimo si prazen koš, kak či si odroje delamo, založimo vu njega neke voččenice s' praznimi ležnicami, eno medno pogáčo ino zmes plodno satovnico. Vu košovo