Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/125

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

zato leži ona blizo celó zgorah verh čel, tam kde naj debelej čél ležl, ino je le od malo čel pokrita. Mi vzememo pere, s' kerim celó sgorah ležéče čele obememo, ino jo lehko v' pamet vzememo. Kda smo jò najšli, te jo zapremo vu matičnico. Tak delamo tudi z' ovimi roji. Zadnič strosimo vse čele vu prazni koš, kerega velikota more celemi čelestvi biti primerjena, ino postavimo med iziskanimi maticami naj vekšo ali naj lepšo ta, koš pa obernemo na opak ali na glavo, ino zvežemo tenko platenico krez odpertek, ino ga pustímo tak dve vuri, dokoli je ne noč postala, nató pa ga postavimo na njegovo mesto vu čeiinjaki, platenico odvežemo ino odpremo letno lukno. Pridočo jutro vzememo platenico vkraj ino pustimo čele letati. — Ležej pa so resen roji zedinite, či je eden že dva dneva ogrebnen, ino svojo delo že začél.

197. Na kaki način se to zgodí?

Mi ogrebnemo roja vu koš, ali tak imenuvan ogrebnik, keri ne imá v' sebi hlodov ali križov, ino ga pustimo na mesti ogrebnenja z' mirom stati. Kak hitro pa je sunce zajalo, tè razgernemo pert na zemlo ino denemo dva hloda gor, idemo vu čelinjak po čelnik, s' kerim hočemo roja zediniti,