Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/123

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

obá koša vu čelinjak, obernemo skerbno ednega na opak, ovega pa postavimo gor na njega, ino ovežemo okoli nju tam, kde se vkup ležeta, ročno brisačo, ino terkamo po spodnemi koši s' persti, dokoli so se čele ne gor spravile, kaj se s' pošumom ino prasketom godí. Nató vetrimo lukno na spodnemi koši, naj se čele od pomankanja zraka ne zadušíjo, ino pustímo, obá koša skoz noč, ednega na ovemi sloniti. Pridoči den za ranega jutra je zedinenje obú rojov opravleno. Či zdignemo potem zgorni koš dol, ino ga postavimo na njegovo mesto vu čelinjaki. — Še slobodnej pa se zgodí zedinenje z' bovistnico.

195. Kaj je povistnica?

Ona je okrogla kruglasta goba, kera na pesečnih travnikih rase ino se od vračitelov za vustavlanje kervi na rane deva, zato nam je ona tudi znana, pod iménom: kervnica ali kervna goba. Kda je suha, ino jo vkup stisnemo, se ona, kda stisek popustímo, skos svojo istegnotost pa istegne. Či pa jò vužgemo kak ognovo gobo, ino pod ali vu čelnik denemo, kerega potém zadelamo, tak da dim nikde ne može vun, tè se čele od nje ovomotijo ino omamijo, ino pokapajo vu nekih minotah liki mertve dol. Toto ovomotenje pa ne terpi dosta