Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/121

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

pa izleti, tisti ga le kčasi vu novi koš ogrebni.

190. Is čega spoznamo, da se matica med vugrebnenim rojom znajde?

To je lehko v' pamet vzeti, či se čele vu velikih redah vu čelnik podavajo, ino se zvunah pred košovo letno lukno kčasi na stražbo postavlajo, či zadek svojega tela višek povzdigavajo ino s' perotami vesélo krepelíjo. To imenujejo čelári: Čele se matici pokarajo.

191. Kaj je po ogrebanji roja storiti?

Kak dugo še so čele ne mirne, temoč se košato okoli lečejo, teliko časa ne smemo čelnika iz óči pustiti, temoč skerb iméti moremo, naj žgeči sunčni žari ne sijajo na roja, keri ga na izletanje vabijo. Napravmo njemi zato senco iz veja, ali s' pertom, ino čakajmo, dokelič se vse čele — le na neke je ne gledati — k' njemi zberejo, ino ga postavmo potem kčasi vu čelinjak na njegovo selo, kajti či ga na mesti, kde smo ga ogrebnuli, predugo pustimo, te se mnoge čele ta letati navadijo, ino več dnevov tam okoli lečejo. Dostakrat pa toti nemír terpí noter do noči.