Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/120

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

188. Od čega pride, da neki roji, kak hitro si posedejo, se pa vuzdignejo ino odletijo?

To nam včinijo večkrat poznéši roji, keri dostakrat troje, četero ino več matic med sobo imajo, ino se nad njihovim izvolenjom ne možejo zediniti. Oni letijo zato od ednega strana do drugega, dokoli se zadnič ne zedinijo, ali se na več rojov razločijo. Na tém pa je naj beržej le čelár kriv, či roja, kak hitro se začne povzdigavati ino hoče odleteti, ne poškropi kčasi z' vodo; kajti le voda je edina pomoč, roji odidenje zabraniti; ino to moremo posebno pri žgečemi vremeni skerbno delati, ino ga zo mnogim škroplenjom vu snažen čelnik ogrebati.

189. Je to tudi zrok, či nam po ogrebnenji pa izidejo?

Jako mnogokrat resen. Dostakrat pa je tudi nesnaga čelnikov na tem kriva, posebno či so se miši vil njih gnezdile, mačke nje onesnažile, pavuki ino druge žižale nje z' gerdim duhom napunili, ali či so kde v' dimi visli. Vu take koše znamo tri- ino večkrat roje ogrebnuti, ino nikoli nam ne bodo znotrah ostali, temoč vseli pa izišli; kajti nikaj ne možejo menje terpéti kak smrad. Komi zato roj is koša