Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/41

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Stran je bila lektorirana


»Pokorſhina je pokora uma, satoraj je Bogu bolj prijetna, kakor teleſne ſpokorne dela. Bolj prijetno Bogu ſlushiſh s’ pokorſhino, kakor s’ drugimi dobrimi deli.« — Tako govori ſ. Janes od Krisha.

V’ shivljenji ſvetih puſhavnikov ſe bere, de ſo priſhli ſhtiri puſhavniki pred ſvojiga vikſhiga, in vſak mu je mogel zhednoſti ſvojih tovarſhev povedati. ls tega je vikſhi ſposnal, de pervi ſe je vedno poſtil; drugi ni na nobeno rezh navesan bil, ampak je vſe zhaſne rezhi sanizheval; tretji je imel gorezho ljubesin do blishnjiga; zheterti je bil dva in dvajſet let pod pokorſhino; — Kadar je vikſhi to ſliſhal, je rasſodil, de je kerſhanſka popolnamoſt zhetertiga vezhi, kakor unih treh; sakaj leti trije ſo po ſvoji laſtni volji dobre dela opravljali; zheterti pa je bil ſvojo voljo popolnama saterl, in jo je bil volji ſvojiga vikſhiga podvergel.

»V’ pokorſhini je vezh saſlushenja, kakor v’ nar ojſtrejſhi pokori; sakaj ni je ojſtrejſhi pokore na ſvetu, kakor je ta; ſvojo voljo vedno v’ podloshnoſti in pokorſhini dershati.« — Tako govori ſpokorna ſ. Katarina is Bolonje.

Od ſ. Dositeja ſe bere, de ni samogel nobeniga poſebniga ſpokorniga dela opraviti, ker je bil preſlab in bolehin ; in de ſhe tega ni samogel ſtoriti, kar je bilo vſim ſpokornikam ſploh sapovedaniga. Je tedaj ſklenil prav pokorin biti in ſe s’ pokorſhino svelizhati. ln je sareſ s’ ponishno pokorſhino na viſoko ſtopnjo ſvetoſti priſhel.

»Ena ſama kaplja ponishne pokorſhine je vezh vredna, kakor velika poſoda polna nar vikſhiga