Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/136

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Stran je bila lektorirana


hvalil; kolikanj bolj vaſ ſvarí, zhe greſhniga zhloveka hvalite, is tega namena, de bi mu dopadli in de bi kako zhaſno dobroto od njega prejeli. — Tudi v’ ſvojim govorjenji je bil ſ. Vinzenz tako odkritoſerzhin in reſnizhin, de ſo mu vſi, ki ſo ga posnali, vſe popolnama verjeli, karkoli je rekel; in de ſe nobedin nikdar ni bal, od njega goljſan biti.

Ravno tako je tudi ſ. Karl ravnal, in je bil priproſtiga ſerza bres svijazh; in je tudi ſvoje podloshne ſvaríl, de naj reſnizhni in odkritoſerzhni bojo. Enkrat je priſhel edin njegovih ſlushabnikov k’ njemu savolj nekiga opravila, in mu je med drugimi tako rekel: Goſpod, sdaj vam bom prav po pravizi povedal, kakor miſlim od te rezhi ... Ali ſ. Karl mu ni dal zhaſa isgovoriti, ampak ga je prezej poſvaril, rekozh: Kaj vzhaſi pa ne govoriſh, kakor miſliſh? Gotovo ti povem de nobedin ne more moj prijatel biti, kdor ne govori smiram odkritoſerzhno kakor miſli.

»Bog ljubi tiſte, ki ſo priproſtiga ſerza, ſe rad s’ njimi pogovarja; jim rasodeva ſvoje reſnize, in jih vodi po ſvojim dopadenji. S’ modrimi in prebriſanimi tega ſvetá pa ne ravná tako.« — Pravi ſ. Franziſhk Salesi.

To naſ Jesuſ ſam uzhi, ker tako k’ ſvojimu nebeſhkimu Ozhetu móli: Sahvalim te, Ozhe, Goſpod nebeſ in semlje, de ſi to ſkril modrim in rasumnim, in ſi rasodèl malim,[1] (to je: ponishnim in priproſtim).

S. Vinzenz je ſprizheval, de ga je ſkuſhnja

  1. ^ Mat. 11, 25.