Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/119

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

ko bi bil Boga pred ſabo vidil. — S. Rosa is Lime je bila per molitvi tako shrana, de ni nizh vidila, ne ſliſhala, kar ſe je okoli nje godilo. V’ zerkvi je v’ kaki kot pokleknila, poſebno kadar je bilo ſ. Reſhnje Telo ispoſtavljeno, in vzhaſi po dvé ali tri ure ni ozhi od ſvetiga Sakramenta premaknila; in vſe ropotanje in hojenje v’ zerkvi je ni nizh od njeniga premiſhljevanja odvernilo. — Sveti ſlushabnik boshji Silvan je bil per molitvi veſ v’ Boga samiſhljen; in po molitvi ſo ſe mu vſe poſvetne rezhí tako sanizhljive sdele, de jih ni mogel viditi; in vzhaſi ſi je s’ rokami ozhi sakril, rekozh: Saprite ſe, moje ozhi, in ne gledajte poſvetnih rezhí, sakaj niſo vredne videne biti.

»Odtergaj ſe nekoliko od ſvojih ſkerbí in daj ſi zhaſ v’ Boga miſliti in ſe v’ njem pozhiti. Pojdi v’ ſkrivni hram ſvojiga ſerza, in vſe is njega is-sheni, de bo le Bog ſam v’ njem, in kar je boshjiga. Po tem sapri vrata, in rezi mu s’ vſo ſvojo duſho: O Goſpod! le tvoje boshje oblizhje iſhem; proſim te, daj mi gnado te najti.« — Tako pravi ſ. Avguſhtin.

S. Franziſhk Salesi je ſvoje notranje imenoval boshje prebivaliſhe, v’ kteriga nobedin drugi ne ſme priti, kakor Bog in duſha. — S. Bernard, predinj ſe je k’ molitvi podal, ali predinj je v’ zerkev ſtopil, je ſvojim miſlim rekel: Tukej sunaj oſtanite, nepotrebne miſli in poſvetne shelje; ti pa, moja duſha, pojdi noter pred ſvojiga Goſpoda.

»Tiſti, ki ſe samorejo sapreti v’ tiſte nebeſiza ſvoje duſhe, kjer prebiva on, ki je vſtvaril nebó in semljo, gotovo hodijo po isvoljeni