Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/109

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Skoči na: navigacija, iskanje
Stran je bila lektorirana


»Duſha, ki je ſtanovitna v’ molitvi, deſiravno je hudobni ſovrashnik veliko grehov, ſkuſhnjav in padzov naſproti poſtavi, bo gotovo na sadnje reſhena, Goſpod jo bo , kadar bo njemu dopadljivo, is nevarnoſti reſhil, in jo bo v’ vezhno svelizhanje perpeljal." — Pravi ſ. Teresija.

S. Marija Egiptovſka je nekaj zhaſa pred ſvojo ſmertjo ſprizhevala, de je zelih ſedemnajſ lét ſtraſhne in vedne ſkuſhnjave imela; ali ker je smiram ſtanovilna oſtala v’ molitvi, ni nikdar v’ nobeno ſkuſhnjavo pervolila.

Jesuſ nam med nar boljſhimi perpomozhki, ſe ſkuſhnjav vbraniti, molitev perporozha, rekozh: Zhujte in molite de v’ ſkuſhnjave ne padete.[1]

»Kdor ima dolshnoſt, ſvojimu blishnjimu od duhovſkih rezhi govoriti, ſe mora narpred v’ molitvi k’ Bogu oberniti, in ſe s’ njim pogovoriti in poſvetovati. Zhe to ſtorí, ſe ſprasne od ſvojiga laſtniga duha, in ſe s’ boshjim duham napolne ... Ne le v’ velikih in teshavnih opravilih, ampak tudi v’ majhnih in vſakdanjih, bi ſe imel takó k’ Bogu povsdigniti, de ſe ſam narpred Bogu poduzhiti da, predinj on druge uzhí; po sgledu Mojseſa, kteri je ljudſvo le smirarn to uzhil, kar ſe je ſam od Boga naúzhil. Sato je vſelej, predinj je ljudſtvu kej osnanil, narpred rekel: To pravi Goſpod Bog.« — S. Vinzenz.

Kadar je imel ſ. Vinzenz kako rezh premiſliti, ali kej ſkleniti, ali komu kej ſvetovati,

  1. ^ Mat. 26, 41.