Stran:Anton Jansa Cebele 1792.djvu/139

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

bodeſh al s’ Tręſsenjam, al pa s’ Terkanjam tamkęj prezh, inu na en drugi kręj ſpraviv.

De ſe pa zhębęlle supet ke nepovernejo, al pa zlo ne odjidejo, tok pa zhębęlle, inu taiſti kręj dobru s’ Vodo poſhkropi, sakaj Mokrote ſe bojijo. Zhe na taiſti Vęji ni veliko leshęzhe, tok usemi eno rohno ſhago, inu njo na shagęj, de ſe dol perpogne, inu eno malo gorſhi Legotnoſt h’ Ogrębanju perpuſti.

Per enim takim Ogrębanju ſę bode en uſsak zhębęllar ſam vędov pomagat.

§. 139.

Is Luken.

Zhe ſe pa Roj v’ en votlu Dęblu, Luknjo, al tak Germovje vſsęde, kir na nobeno visho srauno nemoreſh, tok je ta sadni mitel: de ga s’ Dimam ven na en drugi kręj ispodiſh, kir ga bodeſh loshęj ogrenov.

§. 140.

Od Tla, al Semle.

Zhaſsę savol shlęhtniga Vremęna, al pa, kir Matiza prov letęti nemore,