Peto pismo Franceta Prešerna Stanku Vrazu, Ljubljana, 26. oktober 1840

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Četrto pismo Franceta Prešerna Stanku Vrazu, Ljubljana, 19. julij 1838 Peto pismo Franceta Prešerna Stanku Vrazu, Ljubljana, 26. oktober 1840
Pisma
France Prešeren
Šesto pismo Franceta Prešerna Stanku Vrazu, Ljubljana, 29. julij 1843
Izdano: 1840
Viri: ff.uni-lj.si
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt
[Pripis pismu Andreja Smoleta]


P. S. Ich bin mit den von Dir überschickten Exemplaren der Volkslieder in einer großen Verlegenheit, indem mir niemand den Preis angegeben hat, um den ich sie absetzen soll. Ich habe einige Exemplare an meine Freunde abgelassen, und ihnen erklärt, daß ich ihnen den Preis später bekannt geben werde. Die Ausgabe meiner gesammalten Poesien soll, wie mir H. Czelakowsky schreibt, schon vor mehreren Jahren in Ost und West angekündigt worden seyn; man zweifelt jedoch, ob sie zu Stande kommt. Ich und Kastelic werden Dir bei gelegenerer Zeit einen Prozeß machen, daß Du mehrere Volkslieder als von uns gesammelt angekündigt hast, da wir Dir doch korrupte Abschriften mitgetheilt haben, um die Originale desto leichter aufsuchen zu können. Über die Quellen dürfte Dir mein Freund Smole, der mehrere unverfälschte Originale besitzt, guten Aufschluß geben können. Czelakowsky nennt Deine Sammlung in einem an mich gerichteten, von mir noch nicht beantworteten Briefe »köstlich«. Du und ich wollen ihm nicht wiedersprechen; allein wir sind überzeugt, daß eine gute Sammlung slowenischer Volkslieder in dem von Euch sogenannten »Oberillyrien« nicht eher zu Stande kommen wird, bis nicht ein berufenerSammler, Du, Smolè oder Pinter, von dem Ihr vielleicht nächstens was hören werdet, solche unmittelbar, aus dem Munde des singendenVolkes werdet aufgenommen haben. Daß wir unsere »Zwergliteratur« in jenen Zweigen, die nicht unmittelbar selbst aus dem Volksleben aufsprießen, schlafen lassen, dafür hoffen wir von Euch (pluralis majestaticus) Dank einzuerndten. Solltest Du mit Kollar, Schaffarik etc. in Korespondenz stehen, so bitte ich ihnen dies erfreuliche Ereignis bekannt zu geben. Es wäre sehr erfreulich, daß in unseren Gegenden der Slavismus zu Grunde gehen würde, indem dadurch die künftigen Coriphäen desselben der Mühe enthoben würden, einen Dialekt, dem sehr viele moderne Ausdrücke fehlen, der jedoch über manche ihnen nicht mehr geläufige Derivazionen und Konstrukzionen Aufschluß geben dürfte, ich meine nicht zu studieren, sondern nur oberflächlich zu beachten. Wir »Oberillyrier« sind noch sehr jung, was die Schriftsprache betrifft, deßhalb ist es billig, daß wir das Resultat fremder Erfahrungen abwarten. Der spanische Dialekt wird vielleicht nicht entfernter von dem italianischen seyn, als der slowenische von dem srewischen, als der czechische von dem polnischen, als der französische von dem italianischen oder spanischen. So bald diese sich in einen Dialekt verschmelzen werden, hoffe ich auch, daß wir czehisch polnisch, russisch und dem und um so eher serbisch sprechen, und wenn nicht sorechen, doch ohne ein vorläufiges Studium verstehen werden. Camoens hätte doch, wenn nicht panromanisch, wenigstens spanisch schreiben sollen, nachdem das Spanische dem Portugiesischen vielleicht so nahe, oder noch näher seyn dürfte, als dem eklektischIllyrischen seyn dürfte. Si Deus pro vobis, quis contra vos; bedenkt jedoch, daß auch δ χρεσιστoς getödtet werden konnte, daß jedoch die Wiedererweckung als das größte Wunder von dem Weltapostel Paul, und von allen Weltaposteln mit Recht gepriesen wird, und daß Homer sagt, besser ein Schweinhirt seyn, als über alle Todten gebieten.

Du erinnerst Dich viellleicht auf aine Gesellschaft bei Dolničar, wo wir etwas extravagant gewesen sind, in einer ähnlichen Gelegenheit befinde ich mich gegenwärtig; wenigstens eben so viel Wein habe ich genossen; deßhalb wirst Du entschuldigerr, daß ich keinen meiner gegenwärtigen Ausdrücke auf der Seelenwage Svetoga Mihaela habe abwägen wollen, oder können. Ich wünsche übrigens nicht nur dem Panslavismus, sondern auch dem Panilirismus das beste Gedeihen; glaube jedoch, daß man bis zum Erntetag alles Aufgesprossene stehen lassen soll, damit der Herr (το Παν) am jüngsten Tage das Gute werde von dem schlechten ausscheiden können.

In vino veritas.

Dein und des Slawentums aufrichtiger Freund

Dr. Franc Ks. Prešern.

Laibach am 26. Oktober 840



Prevod:

Zaradi izvodov ljudskih pesmi, ki si jih poslal, sem v veliki zadregi, ker mi ni nihče naznačil cene, po kateri naj jih razpečam. Nekaj izvodov sem oddal svojim prijateljem in jim rekel, da jim bom ceno kasneje naznanil.

Izdaja mojih zbranih Poezij je bila baje, kakor mi piše g. Čelakovsky, oznanjena že pred več leti v Ost und West; vendar dvomijo, če se bo uresničila. Jaz in Kastelic Te bova ob primernejšem času tožila, ker si označil več ljudskih pesmi, kakor da sva jih midva nabrala, medtem ko sva Ti vendar poslala pokvarjene prepise, da bi tem laže poiskal originale. O virih bi Ti mogel dati natančnih pojasnil moj prijatelj Smole, ki ima več neporejenih originalov. Ćelakovsky imenuje Tvojo zbirko v enem svojih name naslovljenih pisem, na katero še nisem odgovoril, »sijajno«. Ti in jaz mu ne bove odgovarjala; vendar sva prepričana, da ne bomo prej dobili dobre zbirke slovenskih ljudskih pesmi v »Gornji Iliriji«, kakor ji vi pravite, dokler jih poklican zbiralec, Ti, Smole ali Pintar, o katerem boste morda prihodnjič kaj slišali, ne bo napisal neposredno iz ust pojočega ljudstva.

Da puščamo spati našo »pritlikavo literaturo« v tistih panogah, ki ne poganjajo neposredno iz ljudskega življenja, za to upamo žeti hvalo od Vas (pluralis majestaticus). Če si morebiti dopisuješ s Kollarjem, Šafarikom itd., potem prosim, da jim sporočiš, ta razveseljivi dogodek. Bilo bi zelo razveseljivo, ko bi v naših krajih zamrl slavizem, ker bi bodoče slavistične korifeje bile rešene truda, da bi jezik, ne menim študirale, temveč le površno upoštevale narečje, ki mu sicer manjka zelo veliko modernih izrazov, ki pa bi le utegnilo pojasniti marsikatero njim ne več znano izpeljavo in konstrukcijo. Mi »Gornji Ilirci« smo še zelo mladi, kar zadeva knjižni jezik, zato je prav, da počakamo rezultat tujih skušenj. Špansko narečje najbrž ne bo od italijanskega bolj oddaljeno ko slovensko od srbskega, ko češko od poljskega, ko francosko od italijanskega ali španskega. Kakor hitro se bodo ta zlila v eno narečje, upam, tudi, da bomo govorili češko, poljsko, rusko in tem prej srbsko, in če že ne govorili, pa vsaj brez poprejšnjega učenja razumeli. Gamoens bi bil vendar moral pisati če že ne panromansko, pa vsaj špansko, ker utegne biti španščina portugalščini morda tako blizu ali pa še bližja ko slovenščina (kranjska- karantanska-štajerska slovanščina) provincialni hrvaščini, gotovo pa bližja kot eklektični ilirščini. Si Deus pro vobis, quis contra vos; vendar pomislite, da je tudi δ χρεσιστoς mogel biti usmrčen, da pa apostol sv. Pavel in vsi apostoli sveta slave vstajenje kot največji čudež in da pravi Homer: bolje je biti svinjski pastir kot vladati vsem mrtvim.

Mogoče se spominjaš družbe pri Dolničarju, kjer smo bili nekoliko ekstravagantni; v podobnem stanju sem zdaj; vsaj toliko vina sem zaužil; zato boš oprostil, da nisem hotel ali mogel nobenega svojih zdajšnjih izrazov tehtati na svetoga Mihaila tehtnici za duše. Sicer pa želim ne samo panslavizmu, temveč tudi panilirizmu najboljše uspevanje; vendar mislim, da je treba vse, kar je vzklilo, pustiti, da mirno raste do dneva žetve, zato da bo Gospod (το Παν)na sodni dan mogel ločiti dobro od slabega.

Tvoj in slovanstva odkritosrčni prijatelj

Dr. Franc Ks. Prešern

In vino veritas.

Ljubljana, dne 26.vinotoka 840