10. Nebó gorí od zvezd neštetih
Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
| ← 9. Na zemljo dahnil je večer | 10. Nebó gorí od zvezd neštetih (Erotika) Ivan Cankar |
1. Oj ljubica iz prejšnjih dni → |
Pesem je zadnja v tematskem sklopu Helena.
|
||||||
- Nebó gorí od zvezd neštetih,
- z goré pihljá zefir lehak,
- neznano hrepenenje diha
- ta rosni mrak.
- Na jasnem nebu sanja luna,
- pod nebom sanja tihi svet, —
- ta bajni večer jaz bi sanjal
- pač tisoč let.
- Kakó čarobno v mesečini
- obraz se tvoj bleščí nocoj,
- kot sladka bajka tajnopoln je
- pogled mi tvoj.
- Pri meni ti v lepoti jasni,
- krog naju ta večerni raj …
- Kakó je trepetalo srečno
- srcé tedàj …
- A to je bilo davno, davno,
- in ne povrne se nikdár.
- Jesen je; nad menoj oblake
- podí vihar.
- Po cesti hodim sam, otožen …
- Ah, ali je to sen samó?
- Helena! … Ali ne pozná me
- in grè mimó.
